Cerro Torre (Pavle Kozjek)

Posted in News, Video | Comments Off on Cerro Torre (Pavle Kozjek)

Slavc je bil pogumen samoten bojevnik

Junija je minilo 20 let, odkar je pod Gasherbrumom v Himalaji omahnil eden naših največjih alpinistov Slavko Svetličič – Slavc. Spomine nanj so v sredo zvečer, na pobudo idrijske knjižnice, obudili njegovi kolegi alpinisti in vodje odprav po svetovnih gorstvih. … Continue reading

More Galleries | Comments Off on Slavc je bil pogumen samoten bojevnik

Spominski večer za Slavka Svetičiča

Prispeval Peter Mikša   Zanimiv in lepo obiskan dogodek v Idriji. Slavko Svetičič – Slavc (1958-1995) je bil v osemdesetih in devetdesetih letih eden naših najboljših alpinistov (v takrat izjemno močni in uspešni generaciji). Od leta 1978 je nanizal preko … Continue reading

More Galleries | Comments Off on Spominski večer za Slavka Svetičiča

Svetičič je bil v svetovnem vrhu

V Šebreljah na Cerkljanskem so domačini s foto in video projekcijami ter s srečanjem plezalcev obeležili 20-letnico smrti izjemnega vaščana Slavka Svetičiča, ki je preminil v Himalaji.

Primorske novice

Posted in Uncategorized | Comments Off on Svetičič je bil v svetovnem vrhu

Izšla je Biografija

SVETIČIČ , Miroslav – Slavc

alpinist

Rojen: 31. januar 1958, Vojsko
Umrl: 20. junij 1995, Gascherbrum IV (Himalaja), Pakistan

Kraj delovanja: Slovenija , J Amerika , Evropa , Azija , Nova Zelandija

Prvih deset let svojega življenja je alpinist Slavc Svetičič živel na Vojskem, v najvišje ležeči vasi na Primorskem (1083 n.v.), kjer je oče Gregor služboval kot gozdar, mati Matilda Vojska pa je bila gospodinja. Tam je začel hoditi v šolo in ker se je družina s štirimi otroki leta 1968 preselila v Šebrelje, je osemletko končal v Cerknem. Šolanje je nadaljeval na poklicni kovinarski šoli v Teznem pri Mariboru, dokončal pa v Novi Gorici leta 1977. Istega leta se je zaposlil v tovarni ETA v Cerknem, kjer je delal kot orodjar do leta 1984, ko se je začel profesionalno ukvarjati z alpinizmom. Že leto prej (1983) je vstopil v vrhunski športni razred pri Športni zvezi Slovenije. Odtlej se je preživljal s priložnostnimi višinskimi deli, saj mu njegov način življenja in zastavljeni cilji niso ponujali drugačne možnosti.

Njegova alpinistična pot se je začela po dveletnem tečaju, ki ga je obiskoval leta 1977, ga predčasno zaključil in bil že naslednje leto sprejet med alpiniste. Opravil je preko 1200 alpinističnih vzponov, smeri so bile mnogokrat prvenstvene, in se loteval najzahtevnejših in najvišjih svetovnih sten, za katere je bil specialist. Znan je bil po zahtevnih solo vzponih, pogosto je plezal neverjetne serije v enem ali nekaj dneh. Ukvarjal se je tudi s plezanjem na zaledenelih slapovih.

Stroka ga uvršča med najvidnejše alpiniste vseh časov. Legendarni so njegovi vzponi v francoskih Alpah; smer Manitua v Grandes Jorasses; v Andih; v južni steni Aconcague, smer Sončna linija in v Anapurni. Prav tu je v zahodni steni leta 1991 na alpski način sam preplezal izjemno zahtevno prvenstveno smer, kar velja za enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov vseh časov. Plezal je v El Capitanu, Cerro Torreju, Aconcagui, perujskih in bolivijskih Andih, na Novi Zelandiji in bil član odprav na osemtisočake: Yalung Kang, K 2, Mount Everest in Anapurna.
V slovenskem prostoru je preplezal vse najpomembnejše smeri v Alpah, mnoge prvenstveno.

Skupaj z Milanom Černilogarjem je napisal plezalni vodnik Zadnja Trenta, ki je izšel leta 1984.

Njegov zadnji vzpon je bil pomladi leta 1995 na Gascherbrum IV. Čez dve leti (1997) je na višini 7100 metrov korejska odprava odkrila njegovo truplo in ga pustila počivati v Himalaji.
O Slavcu in njegovih vzponih so poročali vsi pomembni svetovni športni časopisi.

Za vzpon v Cerro Torreju je leta 1986 prejel Bloudkovo nagrado Občine Idrija. Leta 1992 so ga razglasili za najboljšega slovenskega alpinista. Prejel je tudi Bloudkovo plaketo (1993) in bil uvrščen v zbiranje sredstev v akciji Podarim-dobim. Posmrtno je bil nagrajen z najvišjim priznanjem Občine Cerkno – Bevkovo nagrado leta 1995.

Pomembnejši dosežki:
1981 – Aconcagua (6964 m), Francoska smer
1983 – Peru, pet vzponov v šesttisočakih (med njimi tri prvenstvene smeri)
1984 – Grandes Jorasses, Materhorn in Eiger: tri zadnje probleme Alp prepleza v šestih dneh
– El Capitan (severna Amerika) : Spleza 1000 m visoko steno z oceno A4.
1985 – Udeleži se odprave na Yalung Kang (8505m), prvi pristop s severa.
– V Peruju opravi šest kvalitetnih vzponov v šesttisočakih
– V Cerro Torre (Argentina) je splezal novo smer v vzhodni steni
1988 -Aconcagua. Spleza dve novi smeri v 3000 m visoki južni steni
– Udeleži se odprave na K 2 (8611 m) v Pakistanu.
1989 -Udeleži se odprave na Mt. Everest.
1990 – ponovitev Harlinove smeri v Eigerju pozimi
– Spleza trinajst smeri na Novi Zelandiji v pogorju Mt. Cook, od tega tri prvenstveno.
– dve ponovitvi v severni steni Grandes Jorasses
– Je član prve zimske odprave na Anapurno (8091 m).
1991 – Solo spleza novo smer v severni steni Grandes Jorasses. Premagal je 1200 m visoko
granitno steno na 4200.
– na Anapurni sam spleza novo smer v njeni zahodni steni.
1993 -Pleza v južni steni Anapurne, kjer ga zasuje plaz.
1994 -V severni steni Grandes Jorasses ponovi najtežjo ledeno smer.
1995 – Gascherbrum. Njegov zadnji vzpon.

Literatura
Leskovec, I. Slavko Svetičič. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 159
Škarja, T. Slavcu v spomin. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 160
Podobnik, J. Spoštovani svojci, Šebreljčani, prijatelji Slavka Svetičiča. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 161
Ustni vir: Jure Batagelj

Danila Zaletel

primorci.si

Posted in News | Comments Off on Izšla je Biografija

Slavko’s Footprints

Šebrelje 06.06.2015 – 20:00h Turistično Društvo Šebrelje

Na toplo junijsko soboto smo se v Šebreljah zbrali v klubu Texas ob prav posebni priložnosti. Mineva namreč dvajset let odkar je šebreljski alpinist Slavko Svetičič za vedno zapisal svoje ime v stene gore Gasherbrum IV v Karakorumu.

Dogajanje ni bilo po naključju postavljeno v kletne prostore temačnega kluba Texas, saj so se že pred dvajsetimi leti tukaj zbirali mladi nadobudni plezalci, med njimi tudi Slavc.
Njegovi prijatelji, sorodniki, podporniki, simpatizerji gorništva in ostala zainteresirana družba smo si ogledali čudovit film, ki ga je pripravil Slavčev nečak Jure Batagelj, fotografije in spomine, ki jih je zbral in izbral Jure, pa so s svojimi pripovedmi in zgodbami o odpravah pospremili Slavčevi prijatelji in soplezalci, Peter Podgornik, Silvo Karo in Milan Romih. Izpovedi iz prve roke so pritegnile, fotografije pa so spodbudile pri poslušalcih različna čustva.

Če že govorimo o šebreljskem alpinizmu, moramo omeniti še Roberta Černilogarja, ki je izgubil svoje življenje v pogorju Mont Blanka tri leta pred Slavcem.

Ob šebreljskem želodcu se je prijetno druženje skoraj sedemdesetih udeležencev dogodka nadaljevalo še pozno v večer, v sproščenem in družabnem stilu, ki bi bil všeč tudi Slavcu.
Zahvala gre Juretu Batagelju, za ves njegov trud in zanimanje, prijateljem Slavca, ki so prišli od zelo daleč, da bi se poklonili spominu nanj, Slavčevi družini, ki je uredila vse potrebno za pogostitev, Športnemu društvu Texas Šebrelje in organizatorju Turističnemu društvu Šebrelje.

Anja Tušar

Na uvodni fotografiji zgoraj iz leve proti desni: Peter Podgornik, Silvo Karo, Danilo Tic in Milan Romih
 
 
Video predstavitev Slavčevih fotografij:

Posted in News, Photo, Video | Comments Off on Slavko’s Footprints

ANAPURNA – GORA PREIZKUŠENJ

Anapurna je gora preizkušenj. Na njej so se kalila in preizkušala velika imena svetovnega alpinizma. Slovence je privlačila od samih začetkov našega himalaizma – na njej je temelje že leta 1969 postavila odprava pod vodstvom Aleša Kunaverja, uspehe je v njenem skalovju dosegla odprava pod taktirko Staneta Belaka, želel si je je Nejc Zaplotnik, kot velika želja, skoraj obsesija, pa se je zasidrala v Slavka Svetičiča. Ta se je pod njeno vznožje vračal, na njej doživljal svoje velike vzpone in padce. A Anapurna se Slovencem vse do leta 1995 ni vdala. 29. aprila 1995 pa sta končno na njenem vrhu stala brata Karničar. S tem trenutkom smo Slovenci sklenili krog vseh osvojenih osemtisočakov. Uspeh bratov je bil popoln, saj sta se z njenega vrha spustila s smučmi in s tem postavila nov mejnik svetovnega himalaizma. Poleg njiju je v tej odpravi zablestel tudi Tomaž Humar, ki ga je kot nekoč Slavka ta gora na neki način priklenila nase. Tudi on se je k njej še vrnil in poklonila mu je njegov zadnji uspeh.

Original Video RTV SLO2

Slavko Sveticic cut version:

Posted in News, Video | Comments Off on ANAPURNA – GORA PREIZKUŠENJ

BOFF – Bovec 2014

Slavčeve sledi

Drugo leto bo minilo 20 let od kar je Slavc pod Gašherbrumom IV končal svojo pot. Marsikdo med mlajšo generacijo ne ve kdo je bil takrat najboljši na sceni, svetovni da ne bo pomote. Jure nam bo predstavil svoje delo, ki zajema arhiviranje, skeniranje, pisanje in še kaj. S svojo predanostjo skrbi da je Slavko primerno predstavljen tudi tistim, ki ga šele spoznavajo in ga imajo sedaj priliko spoznati preko medija, ki ga takrat še ni bilo…

http://www.boff.si/dogodki-2012-2013/

Posted in News | Comments Off on BOFF – Bovec 2014

Gasherbrum IV, La Montaña de la Luz

Posted in News, Video | Comments Off on Gasherbrum IV, La Montaña de la Luz

Vrnitev odpisanega Slavca

Slovenskemu vrhunskemu alpinistu Slavku Svetičiču – Slavcu je bila sreča čudežno mila vsaj dvakrat. Prvič leta 1991, ko je sam na alpski način preplezal izjemno zahtevno prvenstveno smer v zahodni steni Anapurne I. Gre za enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov vseh časov. Zaradi orkanskega vetra se je vrhu odpovedal in počasi sestopal v dolino. V baznem taboru in v Sloveniji so vsi težko čakali na novice, vendar jih ni bilo. Po osmih dneh so ga Nepalci, ki so ga spremljali do vznožja, in vse druge odprave odpisali ter zapustili bazni tabor. A Slavc se je skozi snežne viharje vrnil tako v bazo kot nazaj v civilizacijo.

05.08.2014, Tina Horvat – Jana (št. 31, izid: 5. 8. 2014)

http://www.jana.si/2014/08/za-vedno-v-objemu-gora/

Link

Posted in News, Photo | Comments Off on Vrnitev odpisanega Slavca

Anapurna – Boginja žetve

Anapurna je eden najbolj znanih himalajskih vrhov. Glavni vrh sega 8091 metrov visoko. (Viki Grošelj)

Sedem let je imela Anapurna I pred Slovenci mir, leta 1990 pa so tvorili jedro mednarodne odprave, ki jo je vodil Hrvat Darko Berljak. Imeli so kar dva drzna cilja. Zimski pristop na vrh po nizozemski smeri, Slavko Svetičič pa naj bi poskusil s solo prvenstvenim vzponom v zahodni steni. Pričakale so jih zahtevne zimske razmere z nizkimi temperaturami, orkanskimi vetrovi in trdim, vodnim ledom. Četrtega decembra jim je uspelo doseči višino 6400 metrov. Takrat se je podrl ogromen ledeni serak in pometel spodnji del stene, po katerem so se vzpenjali. Ker bi bilo nadaljevanje prek severnih pobočij prenevarno, so načrt opustili. Zato se tudi Svetičič ni odločil za poskus v zahodni steni, saj je upal, da bi ob morebitnem uspehu lahko sestopil po zavarovani smeri prek severnih pobočij.

 

Dosežek samotnega plezalca

Vrhunskemu plezalcu Slavku Svetičiču sta Anapurna I in prvenstveni vzpon nanjo postala življenjski izziv. Leto 1991 je s svojimi dramatičnimi dogajanji, osamosvajanjem, vojno v Sloveniji in potem še na drugih območjih nekdanje Jugoslavije postavilo v ozadje vse drugo. Kljub temu je Slavko ostal zavezan svojemu cilju na Anapurni. Jeseni, ko so se razmere v Sloveniji za silo umirile, je sam odpotoval pod goro. Nestrpno smo čakali na novice. Dolgo jih ni bilo. Šele novembra pa je iz Nepala le prišlo razveseljivo sporočilo:

»V zadnjih dneh oktobra je Slavko Svetičič sam v štirih dneh preplezal osrednji del 2600 metrov visoke zahodne stene AnapurneI (8091 metrov) na alpski način. Vzpon zaradi izjemne zahtevnosti uvrščamo med največje dosežke svetovnega alpinizma in bo verjetno najboljši vzpon jesenske sezone v Himalaji. Povprečen nagib stene je 50 do 60 stopinj, največja naklonina 70 stopinj. Peta težavnostna stopnja v skali. Stena je izredno nevarna zaradi padajočega kamenja. Na grebenu na višini 7800 metrov ga je pričakal orkanski veter. V strahu za svoje prste ni vztrajal pri vzponu na vrh, čeprav mu je manjkalo le slabih 300 višinskih metrov ne pretežavnega sveta. Sestopil je po severnih pobočjih, koder je na vrh poskušalo priti več odprav. Uspelo je le dvema članoma odprave iz Leningrada. Ko se je Slavko po osmih dneh vrnil v bazo, njegovih nepalskih spremljevalcev ni bilo več. Odšli so proti dolini, misleč, da se ne bo več vrnil. V hudem snežnem metežu se je nekako le prebil do vasi Lete.«

Izjemen dosežek samotnega plezalca, ki mu je manjkala le še »češnja na torti«, to je vrh. Tega se je Slavko sam najbolj zavedal in takoj začel načrtovati, da se bo pod Anapurno še vrnil.

Leto kasneje, jeseni 1993, je bil Slavko Svetičič spet pod Anapurno, a tokrat pod južno steno. Odpravo je vodil Matjaž Pečovnik, poleg Svetičiča sta bila člana še zakonca Andreja in Franček Knez. Načrtovali so prvenstveni vzpon v alpskem slogu desno od angleške smeri. Knez je žal zbolel in so ga morali v dolino prepeljati s helikopterjem. Svetičič pa se je po temeljitem premisleku odločil za poskus solo vzpona. Drugega oktobra je vstopil in četrtega oktobra dosegel višino 6800 metrov. Zaradi prevelike nevarnosti padajočega kamenja je sestopil nazaj pod steno in čakal na ugodnejše razmere.

Šestega oktobra je znova poskusil. Sedmega oktobra zjutraj ga je med plezanjem zajel plaz in ga potegnil s seboj. Petsto višinskih metrov niže ga je izvrgel tik pred ledeniško razpoko v vznožju stene. Padec je začuda preživel. Kljub poškodovanim vratnim vretencem in drugim poškodbam je ostal pri zavesti in mu je uspelo poklicati bazo. Na pomoč sta mu prihitela vodja Pečovnik in gorski reševalec Klavdij Mlekuž iz ekipe TV Slovenija, ki je pripravljala dokumentarni film o odpravi. Oskrbela sta njegove poškodbe in ga še isti dan spravila do šotora pod steno, naslednji dan pa do baze, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v Katmandu. Kljub resnim poškodbam si je dokaj hitro opomogel in nadaljeval z vrhunskim alpinizmom. Prav gotovo bi se pod Anapurno še vrnil, če se njegova življenjska pot ne bi dve leti pozneje končala v prepadnih vesinah pakistanskega Gašerbruma IV.

Link

Posted in News | Comments Off on Anapurna – Boginja žetve

Upcoming Korean Dokumentary “We Were There”

http://www.hancinema.net/video-trailer-released-for-the-korean-documentary-woorineun-keukose-isutta–57643.html

http://www.youtube.com/watch?v=EghCJEr59T0

“We Were There” (2013)

Directed by June Park

With Yoo Hak-jae,…

Synopsis
In 1995, the expedition team of upcoming Korean Alpine Club was headed for Pakistan to climb Gasherbrum 4. While hard working preparing for the new route, there has arrived another expedition to the base camp for the same summit. In the center of that Slovene expedition was ‘Slavko Svetičič’ with the goal of solo climbing Gasherbrum 4. During the base camp stay these two expeditions from different countries help each other and build friendship.During climbing to reach the top, the upcoming Korean expedition was last to see Slavko climbing up. After that there was no more radio contact with Slavko, he was lost.After Slavko went missing, the upcoming Korean expedition made a copper plate in memory of him and offered memorial ceremony on the mountain. Since bad weather continued, also upcoming Korean expedition has failed to reach the summit on that year.Two years later, in 1997, the upcoming Korean expedition again challenged the Gasherbrum 4. At the end of the strenuous efforts, they finally reached the summit with the new route called “upcoming Korean Direct”. During descent at 7,200 altitude they came across the body of Slavko revealed by melting snow.They took some rope cut from Slavko as a keepsake for his family, and this same rope could be a help for the expedition in one dangerous situation on their way down the mountain.

Release date in Korea : 2013/07/18

Posted in News, Photo, Video | Comments Off on Upcoming Korean Dokumentary “We Were There”

Gasherbrum IV (7,925m) – Slavko Sveticic

Posted in News, Video | Comments Off on Gasherbrum IV (7,925m) – Slavko Sveticic

Beta Magazine #3

PAGE 46: Boka 1993

Posted in News, Photo | Comments Off on Beta Magazine #3

Ritratti di Grandi Alpinisti: Slavko Svetičič

1990, Eiger, versante Nord. In centro alla parete parte verso il cielo la Direttissima Harlin, una via dura, complessa, pericolosa, come tutte del resto su questo cumulo di detriti di 1800 metri.

Sono passati più di 50 anni dalla prima salita di questa parete e 30 dalla prima invernale. La Direttissima è lì, tentata qualche volta, ma sempre nella bella (per quanto possibile sull’E…iger) stagione, fino al gennaio del 1990, quando spunta sulla cima un ragazzo, da solo, semi sconosciuto, di circa trent’anni.

E’ sloveno, jugoslavo si diceva allora, ed è partito appena 27 ore prima (per capirci, l’apertura della via aveva richiesto un mese, in stile himalayano!). Questa notizia fa il giro del mondo e fa conoscere il nome del ragazzo: Slavko Svetičič.

Da allora e per una manciata d’anni, Slavko Svetičič diventa uno di quei punti di riferimento al quale, se sei un alpinista da misto impegnativo, ti devi rifare, perché è lui a spostare un po’ più in là quel limite che passa stretto stretto tra due linee, quella del successo mondiale e quella del non ritorno a casa. Questo perché le sue salite sono così, dure, complesse, pericolose (proprio come la Harlin) e solitarie.

Già, lui saliva da solo. Un altro gigante dell’alpinismo, Peter Podgornik, lo chiama “Lupo Solitario”. Nello stesso periodo della Harlin, sale, sempre ancorato al suo stile, anche la Mc Intyre, la Bonatti-Vaucher (VI+, A2, 70/80°, 1100m) e la Rolling Stones alle Grandes Jorasses e la parete NE del Grand Pilier d’Angle sul Bianco. E’ anche l’anno di uno dei suoi capolavori, Manitua, allo Sperone Croz.

Nato in un piccolo paese su un altipiano delle Alpi Giulie, cresce tra lavori e fatiche ed a 17 scopre l’arrampicata nelle pareti vicino casa. E’ amore istantaneo e da allora ogni sforzo, ogni ora di lavoro, anche il più umile, serve solo a mettere da parte qualche moneta per la prossima avventura in montagna. Nel 1984 riesce a viaggiare in Yosemite e abbandona il lavoro in officina per diventare manutentore di strade di montagna, poi gestore di rifugio, poi sorvegliante su una pista da sci; tutto per poter poi viaggiare, esplorare, arrampicare.

E’ un cultore dell’allenamento, corre e scala tutti i giorni. Già da qualche anno Svetičič scala in solitaria, in particolare sulle Alpi Giulie e le Dolomiti, le montagne di casa. Verso la fine degli anni ’80, dopo la spedizione jugoslava dell’87 sul K2, si concentra sull’Aconcagua.

Nel 1988 sale Linea del Sole. Durante l’ascesa, un sasso colpisce gravemente la mano dell’amico Milan Romih che scende a valle. Slavko invece prosegue, sale gli ultimi 1000 metri della via ed il giorno seguente ridiscende per la Via Francese.

Qualche anno dopo tenta in solitaria la parete Ovest dell’Annapurna, in parte per una nuova via dopo aver abbandonato la Messner ma dopo giorni in parete in condizioni estreme è costretto a ridiscendere. In mezzo trova anche il tempo per dedicarsi al Cerro Torre con la Direttissima all’Inferno (vedi Salite Leggendarie).

La sua attività spazia fino alla Nuova Zelanda, con splendide salite su ghiaccio sul Monte Cook, sul Tasman e sull’Aspiring, talvolta da solo, talvolte con Peter Dikson.

Il 13 gennaio 1995, dopo 460 vie nuove aperte e 1200 ascensioni, parte per una spedizione visionaria: la salita in stile alpino di una via nuova sulla Ovest del Gasherbrum IV.

Slavko Svetičič è ancora là. Scala e scala anche se non davanti ai nostri occhi. Un mostro di talento, audacia e coraggio, ha posto le basi per un nuovo livello di alpinismo, livello ancora oggi da raggiungere, talvolta anche solo da affiancare, da superare sarà difficile, molto difficile…

Insieme a Silvo Karo, Franček Knez, Janez Jeglič, Pavle Kozjek, Peter Podgornik e Tomo Cesen, fa parte di quella corazzata che era il gruppo di jugoslavi che tra l’80 ed il ’90 insegnavano al mondo come si faceva alpinismo. Ora alcuni di loro ci hanno lasciato per altre montagne e pareti che per ora noi qui possiamo solo immaginare, ma il loro nome e ciò che hanno fatto sarà ricordato per sempre.

Il 2-2-1989 ripete in solitaria invernale la Lomasti al Piccolo Mangart di Coritenza nello stesso stile del primo salitore , il primo ( e forse l’ unico ) a salire in giornata quella parete d’ inverno.

See more at: Link

Posted in News | Comments Off on Ritratti di Grandi Alpinisti: Slavko Svetičič

Slavko Svetičič v korejskem filmu

Torek, 10. april 2012, ob 09:41, Franci Savenc

Povezava do članka z fotografijo 

PosterTone Škarja: V Cankarjevem domu te dni poteka festival korejskega sodobnega filma Nasmeh Koreje.

Med enajstimi celovečernimi filmi je bil v soboto, 7. aprila, prikazan tudi dokumentarni alpinistični film BILI SMO TAM režiserja June Parka. Za nas je posebej zanimiv, ker je vsebinsko poudarjeno posvečen Slavku Svetičiču. Korejska odprava se je leta 1995 srečala s slovensko, pravzaprav s Slavkom Svetičičem, ki je nameraval sam preplezati prvenstveno smer po zahodni steni na Gašerbrum 4 (7925 m), organizatorjem odprave Tomažem Jamnikom ter dvema spremljevalnima trekerjema. Znano je, da je Svetičiča sredi stene doletelo slabo vreme in ga prikovalo na čakanje, vendar je po kakih dveh dneh tam tudi umrl. Od takrat naprej je na gori gospodarilo slabo vreme in tudi Korejcem preprečilo vzpon po klasični smeri na vrh. Korejci so pomagali v dolino za snežno slepoto obolelemu slovenskemu trekerju, pomagali pa tudi namestiti spominsko obeležje Slavcu in uredili simbolični grob z okvirjem iz kamenčkov in cvetjem. V filmu vidimo prvo srečanje, pomoč trekerju, Slavca pri plezanju že visoko v steni in komemoracijo, predvsem pa ves prvi del prežema spoštovanje Slavčevega načrta, njegovih sposobnosti in resnična žalost ob izgubi »brata v orožju«. Veličasten in ganljiv del filma!

Dve leti kasneje se je močna korejska odprava lotila predvidene Svetičičeve smeri na klasičen način. Po mnogih težavah s plazovi, podrtimi tabori in sneženjem so končno dosegli vrh, ob vračanju pa na višini 7200 m naleteli na Slavčevo truplo. Pustili so ga tam, skoraj povsem zasutega v snegu, eden od plezalcev pa si je za dokaz in spomin odrezal kos Slavčeve vrvi. Ta mu je pri vračanju rešila življenje, ko je obvisel na njej. Sploh so ves čas imeli in čutili Slavca kot angela, ki bdi nad njimi.

Film se konča s spominom na člana te korejske odprave, ki je umrl za višinsko boleznijo v severni steni komaj šest tisoč metrov visoke Perilapče nad Gokijem. Lep film o tovarištvu, alpinističnem bratstvu, veličastni borbi z goro in za nas o zadnjih dnevih Slavka Svetičiča. Korejci so ocenili, da bi steno zmogel, če ga ne bi zapustila sreča.

Film so si ogledali vsi Slavčevi najožji sorodniki, nekaj njegovih alpinističnih prijateljev – med njimi Aco Pepevnik in Milan Romih – ter drugi. Ganjenost je bila očitna, pa hvaležnost Korejcem tudi. Lepo bi bilo, ko bi TV Slovenija film odkupila in tako omogočila širšemu krogu obuditi spomin na velikega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.

Tone Škarja

Posted in News, Photo | Comments Off on Slavko Svetičič v korejskem filmu

BILI SMO TAM (WE WERE THERE)

This gallery contains 2 photos.

Režija: June Park Sodobni korejski film 2012, 87′, DigiBeta Dokumentarni film osvetljuje zakulisje korejske plezalske ekspedicije, ki se je leta 1995 v Pakistanu srečala s slovenskim alpinistom Slavkom Svetičičem. Ekipa korejskih plezalcev je želela preplezati smer Gasherbrum 4, tako imenovano … Continue reading

More Galleries | Comments Off on BILI SMO TAM (WE WERE THERE)

Vimeo Video

Manitua

Od 26/03 do 19/03/2010 Sébastien Ratel Bohin okun in Cedric so v Périllat Manitu (VII +, A3 + 1100m), Grandes Jorasses v CROZ Spur. Solo pot odprl slovenski Slavko Sveticic od 8 do 10 julija 1991. Millet GMHM partner. Hvala, da Yan Giezendanner za vreme.

Posted in News, Video | Comments Off on Vimeo Video

Youtube Video

Everest 1989 The Great Couloir Route

Everest 1989, Chomulungma 1989, The Great Couloir Route, NW Face, Leader, Darko Berljak, Doctor, Dubravko Marković.
The maximum height 7900 m was reached by Franc Pepevnik Aco.
Members: E. Alikalfić, Z Anić, M. Bago, V. Barišić, D. Baruškin, D. Butković, K. Crnić, D. Dular, N. Fantov, J. Ferluga, Ž. Gobec, T. Ilakovac, J. Kirigin, B. Kovačević, N. Kurtalj, B. Mokos, B. Papeš, D. Petrin, M. Saletto, B. Šeparivić, Janez Benkovič, Marjan Kregar, Franc Pepevnik Aco, Milan Romih, Slavko Svetičič, Danilo Tič.

Posted in News, Video | Comments Off on Youtube Video

Tomaž Humar Daulagiri I, 8167m

PRISPEVEK RTV SLO1 – TOMAŽ HUMAR DAULAGIRI I, 8167m
Slavko Svetičič opravil imeniten solo vzpon – Vihar mu je preprečil pot na vrh.

Link, Link

Posted in Uncategorized | Comments Off on Tomaž Humar Daulagiri I, 8167m